1.12.10

Short Prose & Snow

Pripravljam izpit iz Zgodovine kratke proze. Zunaj sneži, čas je za vroče čokolade, dobre čaje, kuhano vino, klepete s prijatelji, mrzel nos, kepanje, rdeča lica (no, ta me itak krasijo celo leto)... Skratka veseli december je tu - in z njim žal tudi božični okraski, smrečice, giant jelka na Prešercu, Jingle bells in Last Christmas na repeat. Tole zgoraj vam pripovedujem iz druge roke, ker sem že par dni zaprta doma, zakopana v knjigah. In nekaj vam bom povedala: skoraj bi bila pozabila, kako lepo je prijeti knjigo v roke, začeti z branjem in se prepustiti knjigi. Jo zapreti in si reči "Whoa, to pa je dobro pisanje!" Vem, kot komparativistka bi morala to non stop delati, ne? Ampak ni tako. V življenju še nisem tako malo brala kot zdaj, ko študiram na smeri, za katero bi si človek predstavljal, da itak ne delaš drugega, kot da nonstop bereš. Mišmaš osebnih zadev, urnika na faksu, ki je luknjast kot ementalec, službe in še česa so vzroki za moje ne-branje. Aja, in seveda nadaljevanke in filmi.

Sto studiando per l'esame di Storia della prosa breve. Fuori nevica, è tempo di cioccolata calda, deliziosi tè, vin brulè, chiacchierate con gli amici, nasi freddi, battaglie con le palle di neve, guance rosse (vabbè quelle ce le ho tutto l'anno)... Insomma, dicembre è qua e con lui purtroppo anche gli addobbi natalizi, gli alberi di natale, l'abete gigante in piazza Prešeren, Jingle bells e Last Christmas in loop. Ho solo riportato parole di altri, di quelli che escono di casa, dato che da diversi giorni sono in casa sepolta da libri. E devo dirvi una cosa: avevo quasi dimenticato quanto è bello prendere un libro tra le mani, iniziare con la lettura e lasciarsi coinvolgere. Finirlo, chiuderlo e dire "Uao, questo si che è scrivere!" Lo so, come comparativista dovrei farlo nonstop. Invece no. Sentendo che studio letteratura comparata la gente pensa che non faccio altro che leggere, ma in realtà in tutta la mia vita non ho mai letto così poco. Un mix di questioni personali, un orario universitario che ha più buchi dell'emmental, lavoro e altre piccole cose sono le cause del mio non-leggere. E non dimentichiamo le serie TV e i film.

Top 3 v poljubnem redu:


Top 3 in ordine sparso:

La maschera della Morte Rossa



16 comments:

  1. Vem kako je :). Sem tudi sama ob začetku študija naletela na isti problem. Včasih sem brala non stop, požirala knjigo za knjigo, potem pa je napočil čas komparativistike in kot si že sama lepo opisala luknjastega urnika na našem oddelku :).
    Letos pa spet na polno berem, sicer sem dosti manj na faksu, kar verjetno pomaga.
    Imam pa tudi jaz Zgodovino kratke proze kot stari greh, ki me še čaka :)

    ReplyDelete
  2. Oh-la-la!
    Join me tomorrow pri stričku Virku! ;)

    ReplyDelete
  3. Hehe, striček Virk bo počakal do spomladanskih rokov :). Do aprila imam namreč predavanja v Sežani. Nekako skušam opravljat obveznosti na dveh faksih. Najbolj neverjetno je pa to, da imam sedaj več energije kot prej, ko se je bilo treba primajat samo do filofaxa :). In tistih 80 km porabim za branje :).

    Držim pesti, da bo ocena čim višja :).

    ReplyDelete
  4. O, bravo! Mah, ne govori, saj imam ta študij nadvse rada ampak včasih je malo bedno vse skupaj, ker zabiješ cel dan za bogih 6 ali 8 ur predavanj, ki pa so itak posejane od 8h do 21h zvečer. Ni čudno, da ni energije, če pa jo vso porabim za furanje s kolesom domfaksdomfaksdomfak.. :)

    Hvala, upam da bo držanje pesti pomagalo (se pa tudi učim, da ne bo kdo mislil, da se samo zanašam na pesti! :P)

    ReplyDelete
  5. To je res prekletstvo vseh primerjalcev, ne poznam nikogar iz oddelka, ki bere 1. redno in 2. zase (da ni obvezno za faks). Odveč je razlagati, kako se počutim zaradi tega.

    Srečno na izpitu! Meni je ostal v prijetnem spominu.

    ReplyDelete
  6. Tudi jaz držim pesti, to je bil zame eden najlepših izpitov. In pa gospod Virk je res super enostaven + vsaj dejansko kaj prebereš. Vedno sem si predstavljala, da bo ta študij malo bolj takšen, kot je v kakšnem filmu :) veliko starih knjig, sedenja v parku za faksom in debatiranja. No, ni bilo čisto tako.

    Lukenj na faksu ne komentiram, takšnih in drugačnih :) mislim pa, da bi si lahko skuhala čaj in vzela v roke kakšno knjigo. Vse preveč opažam, da premalo beremo te papirnate zadeve. Ne samo knjig, tudi dnevnih časopisov (razni mesečniki ne veljajo hehe). Postali smo obsedeni z internetom, blogi in nadaljevankami in tudi moja must read lista še čaka na boljše čase. Prihodnje leto pa prav zares. Obljubim. Novoletno.

    ReplyDelete
  7. Hehehe, poznam tole kolesarjenje :). V prvem letniku sem imela do faksa 5 minut, pa sem vedno zamudila. Potem pa sem se preselila in vsak dan kolesarila sem in tja, pa sem bila vedno točna :). Hehe.

    ReplyDelete
  8. Hvala, punce! (Lahko počasi ustanovimo blogosferno društvo komparativistk, hehe...)

    ReplyDelete
  9. Jaz jih imam do faksa malo več kot 5 in vsaki dan štartam mičkeno bolj pozno. Maja meseca bom lahko že tekmovala z Armstrongom... :D

    ReplyDelete
  10. Tistim, ki ste v Ljubljani, je lepo. Jaz sem vmesne ure včasih preživljala na faksu in celo kaj prebrala :)

    Blogosferno društvo komparativistk zveni obetavno :) nikoli nismo s sošolkami prav zares razpravljale o knjigah. Jaz le prebiram recenzije, gledam Buklo in hodim po knjigarnah. In danes se je odprl knjižni sejem. Je katera že bila?

    ReplyDelete
  11. V filofaksovem vrvežu težko berem.. V bistvu res, ko pomislim, se pravzaprav nikoli ne pogovarjam o literaturi, zlasti s kolegicami ne. :/
    Bila sem na tiskovki knjižnega sejma, prvi obisk pa me čaka šele jutri popoldne.. (Boga denarnica!) Aja, letos je spremljevalni program kar zanimiv, npr. Narat... :P

    ReplyDelete
  12. Ideja duštva mi je kar všeč :).
    Jaz sem s s pogovori o literaturi ''mučila'' že vse prijatelje in fanta, pa nihče ni preveč zainteresiran :(.
    Na sejem grem pa takoj, ko mi nakažejo plačo ;).

    ReplyDelete
  13. bellissimo post, dailan! mi hai fatto amare quei pomeriggi freddi in cui la neve ti bussa alla finestra! <3
    vi abbraccio

    ReplyDelete
  14. Dailan, kako kaj na sejmu? :) Kaj ugodnega?
    In kako šlo pri gospodu Virku?
    komparativistično zimski pozdrav

    ReplyDelete
  15. Sejem klasika, letos sem se lepo ukrotila. Na polico je priromala samo Lukacseva Teorija romana ter Šlencev dvojček ita-slo in slo-ita slovar (sofinansirala: mama). Kaj pa ti, si dobila kaj zanimivega?
    Virk v redu, a ne najboljše. Se grem v četrtek še enkrat malček pomenit z njim. ;)

    ReplyDelete
  16. Meni je bil sanjski sejem.
    In nakupila Frido Kahlo (juhu) + dve knjigi v Sanjah (postale moja najljubša založba najbrž), Chomsky in Terzani, ker ju že tri mesece nosim sem in tja do raznih knjižnic. Sem raje kupila. Mislim, da moram do ponedeljka še enkrat it pogledat :)

    Z Virkom se je pa vedno fajn menit :)

    ReplyDelete