29.10.10

Goodbye

Dragi prijatelji, pred časom sem vam napovedala, da kupujem letalske vozovnice. Stvari so se na srečo prav izšle, tako da bom jutri ob tej uri že uživala v maroški prijetni temperaturi. Za nekaj dni me torej ne bo pri računalniku, zato vam želim dobre počitnice in čimveč uživanja. Medtem se skušam odločiti, kaj naj vzamem s sabo. Iti z mraza na toplo je res težko kar se prtljage tiče. Edino, kar je za trenutek gotovo, je da bo z mano prišel moj nov Lush trdi šampon, ki izjemno lepo diši.

Ps: To je najin stoti post. Kdo bi si mislil, da bo ta kotiček dobil toliko prijateljev in bralcev in nama nudil vedno nove izzive in zadoščenja. Hvala vsem vam!



Cari amici. Tempo fa vi avevo detto che stavo comprando dei biglietti aerei. Ebbene, domani a quest'ora mi starò già godendo la piacevole temperatura marocchina. Per un paio di giorni sarò lontana dal computer, perciò vi auguro buone vacanze e tanto divertimento. Nel frattempo sto tentando di decidere cosa portarmi. Andare dal freddo al caldo è veramente difficile per quanto riguarda i bagagli. L'unica cosa sicura per il momento è che verrà con me il mio nuovo shampoo solido Lush, che ha un profumo veramente buono.

Ps: Questo è il nostro centesimo post. Nessuno poteva immaginare che questo angolino potesse avere così tanti amici e lettori e che ci potesse offrire sempre nuove sfide e soddisfazioni. Grazie a tutti voi!


28.10.10

The Pilgrimage of Books

Kot sem verjetno že omenila, je letos Ljubljana svetovna prestolnica knjige in na račun tega poteka veliko zanimivih dogodkov. Eden od teh, ki sem ga zasledila letos poleti je Romanje knjig, ki ga organizira Inštitut za raziskovanje inovativnih umetnosti. Kako poteka projekt? Na začetku oktobra je vse prijavljene na projekt v poštnem nabiralniku razveselila knjiga. Ko jo prebereš, vanjo zapišeš kratek komentar (to se mi sicer ne zdi najboljša ideja, saj ostro nasprotujem pisanju po knjigah!) in jo predaš prijatelju, inštitutu pa sporočiš šifro in podatke prejemnika. Vsaka knjiga bo tako spoznala tri nove lastnike in prejela tri 'tatuje', tretji lastnik pa jo bo vtaknil v kuverto in poslal nazaj na IRIU. Najboljši del pa šele pride: avtor najbolj izvirnega komentarja bo prejel 1000 listnatih prijateljic. No, to je bila začetna obljuba, kasneje so na podlagi odzivov na projekt sprejeli predlog, da bodo raje osrečili več ljubiteljev knjig in podelili 10 paketov po 100 knjig. V redu, 100 ni 1000, je pa boljše kot nič, ne? Vsi romarji bodo povabljeni na zaključni dogodek, na katerem si bodo lahko izbrali knjigo, ki jih bo za vedno spominjala na ta simpatičen projekt.
Podobna pobuda na svetovni ravni je BookCrossing, ga poznate?





Probabilmente ho già menzionato il fatto che quest'anno Ljubljana è la capitale mondiale del libro, quindi ci sono tantissimi eventi e progetti interessanti. Uno di questi, del quale ho saputo quest'estate, è Il Pellegrinaggio dei libri, organizzato dall'IRIU, Istituto per la ricerca di arti innovative. In cosa consiste il progetto? I primi di ottobre ogni iscritto ha ricevuto nella cassetta della posta un libro. Una volta letto devi annotarci dentro un commento (il che non mi sembra un'idea poi così intelligente, dato che sono fermamente contraria allo scrivere sui libri!), passarlo ad un amico e mandare una mail con i dati del nuovo propietario all'istituto. Ogni libro conoscerà tre nuovi proprietari e riceverà tre 'tatuaggi'. Il terzo proprietario infilerà il libro nella busta e lo rispedirà all'IRIU. La parte migliore deve ancora arrivare: l'autore del commento più interessante riceverà in regalo 1000 amici di carta. Beh, questa è stata la promessa iniziale, dopo hanno deciso di accontentare i migliori 10 regalando 10 pacchetti da 100 libri. Vabbè, 100 non sono 1000, ma sempre meglio di niente, no? Tutti i pellegrini saranno invitati alla cerimonia di chiusura dove potranno scegliere un libro da portare a casa come ricordo eterno di questo simpatico progetto.
Un progetto simile ma a livello mondiale è il BookCrossing, lo conoscete?


My new (temporary) friend

26.10.10

Doubts and Red Coats

Že vsaj tretjo sezono razmišljam, da bi si kupila rdeč plašč. In medtem, ko ves fashion svet stremi po tej kamelji barvi, ki me nikakor ne prepriča (spominja me na babice), sem jaz še vedno v dvomu. Največji problem rdeče barve je, da je skoraj nemogoče najti pravi odtenek. Ali je preveč oranžno kričeča (kar absolutno ni primerno za zimski čas) ali pa pretemna in mrtva, kar mi že spet ni všeč. Vsekakor se vse predobro poznam in bom na koncu zelo verjetno kupila črn plašč, kot vedno.

Sarà da almeno tre stagioni che sto valutando di comprarmi un cappotto rosso. E mentre tutto il mondo modaiolo invoca il cammello, che non mi convince per niente (mi ricorda mia nonna), io sono ancora in dubbio. Il problema più grande è trovare un rosso al punto giusto, non troppo arancione (non adatto all'inverno), ma nemmeno troppo smorto, che di nuovo non mi piace. Comunque, mi conosco troppo bene e alla fine finirò molto probabilmente con un cappotto nero, come sempre.

Marc by Marc Jacobs
Oscar de la Renta

Pennyblack
Givenchy
Sportmax

22.10.10

No More Street Music for Trieste

"Hudiča, bil sem prepričan, da so tržaški problemi naraščajoča brezposelna mladina, vedno bolj škodljiva železarna, uplinjevalnik, ki bi lahko pognal v zrak polovico mesta. (...) Ne, ni tako. (...) Za to, da se mesto ne razvija so krivi tisti, ki izvajajo poklic "muzikantov, pevcev, baladarjev ipd.". To pa zato, mestu dajejo vtis malomarnosti in vzbujajo strah. Ne mafija, razpečevalci drog, malopridneži in zvodniki, ampak poulični pevci. Fantastično. "

"Diavolo, credevo che le emergenze di Trieste fossero i giovani senza lavoro, la ferriera sempre più cancerogena, un rigassificatore che potrebbe far saltare in aria mezza città. (...) Invece no. (...) Ciò che le impedisce di vivere, prosperare e sentirsi sicura è la confraternita di coloro che esercitano il mestiere di "suonatore, cantante, cantastorie e similari", perché fanno scadere la qualità della vita e seminano paura. Non la mafia, gli spacciatori, i teppisti, i rapinatori o i magnaccia. No, i suonatori ambulanti. Grandioso."

                                                                   Paolo Rumiz, Il Piccolo, 20. 10. 2010

Aha, prav ste prebrali. Neverjetno, ne? Nov odlok tržaške občine zapoveduje, da so s cest strogega centra (Veliki kanal, trg Sv. Antona, ulica XX. septembra do gledališča Rossetti, ulica San Lazzaro med, ulica delle Torri, ulica Mazzini, ulica Dante, korzo Italija, trg Republike, ulica Teatro Romano, trg in ulica Cavana, trg Hortis, trg Venezia in ulica Torino in nenazadnje še celotno nabrežje) pregnani poulični pevci in muzikanti. Novica govori sama, ne rabi nikakršnih komentarjev. Mračni časi za tržačane. Prilagam pesem prijateja ToMa, mladega tržaškega pesnika in kantavtorja. 

Si, avete letto bene. Incredibile, no? Un'ordinanza del Comune di Trieste ha bandito dalle vie del centro storico (Canal grande, piazza Sant’Antonio e viale XX Settembre fino al Politeama Rossetti, via San Lazzaro tra le vie delle Torri e Mazzini incluse, via Dante, Corso Italia, piazza della Repubblica, via del Teatro Romano e del Forno, in Cavana (via e piazza), nelle piazze Hortis e Venezia e in via Torino, e last but not least  le Rive) tutti i suonatori e cantanti di strada. La notizia si commenta da sé. Tempi bui per noi triestini. Allego la canzone del mio amico ToMo, giovane poeta e cantanutore triestino. 

20.10.10

It's raining



In že je tu tudi jesenski dež. Spet je na vrsti študij, počitnice so še daleč. Hvala bogu, da se vsaj bliža čas Lanvina za H&M (prosim prosim prosim, gospodje H&M, postrezite s to linijo tudi nam navadnim smrtnikom, ki ne živimo v Milanu ali Parizu ali Londonu). In če je problem študij, nam Marc spet priskoči na pomoč s svojo linijo Back to school. In če že ne gre drugače, pojdite v Zvezdo na torto (jaz bom izbrala zadnjo opcijo).


Ed ecco la pioggia autunnale. Si torna a studiare, le vacanze sono ancora lontane. Per fortuna si avvicina almeno il momento di Lanvin per H&M (signori H&M, offrite la collezione anche a noi comuni mortali che non abitiamo a Milano, Londra o Parigi, vi prego vi prego vi prego). E se il problema è lo studio, Marc ci salva con la sua linea Back to school. E se proprio non potete fare altrimenti, andate a mangiarvi una torta da Zvezda (io opterò per quest'ultima).




16.10.10

Coffee or Tea?


I love coffee, I love tea
I love the java jive and it loves me
Coffee and tea and the jivin' and me
A cup, a cup, a cup, a cup, a cup!

Tako pojejo The Ink Spots, skupina, katerih pesmi se vse začnejo na isti način. Poslušajte, res je! Katerega kluba ste člani - kofetkarjev ali čajčkarjev? Kifki je predsednica prvega, jaz pa imam častno članstvo kar obeh. Obdobje, v katerem najbolj tankam čaj je prav jesen in medtem ko pišem ta post se ob laptopu kadi skodelica Twinings čaja z okusom vanilije. Mmmmmm.
Uganite, za kateri napitek je poraba vode večja? Za skodelico kave gre povprečno 140 litrov, za skodelico čaja pa 'samo' 35! Ta je samo ena izmed številnih zanimivih informacij, ki jih lahko dobite na spletni strani Water Footprint. Lahko si vzamete nekaj časa in izračunate vaš water footprint. Pustite vodo teči, ko si umivate zobe? Koliko mesa pojeste na teden? Kolikokrat na teden umijete avto?
Aja, za Slovenijo sicer pravi NO DATA (skupaj s Hrvaško, BiH, Srbijo, Makedonijo, Črno Goro, Slovaško, Gvinejo, Nigerjem, Kongom, Ugando, Mongolijo, Francosko Gvajano, Urugvajem ter Novo Zelandijo - hm, hm...). Ampak mislim, da lahko brez problemov izberete Italijo ali katero drugo od sosednjih držav, ki niso na zgornjem seznamu, npr. Avstrijo.

Così cantano gli Ink Spots, magico gruppo le cui canzoni iniziano tutte con le stesse note. Ascoltate, è vero!
A quale club appartenete, a quello degli amanti del caffè oppure a quello degli amanti del tè? Kifki è presdentessa degli amanti del caffè, io sono membro onorario di entrambi i club. Il periodo nel quale abuso maggiormente del tè è proprio l'autunno e infatti mentre scrivo questo post ho accanto al laptop una tazza fumante di tè Twinings alla vaniglia. Mmmmmm.
Indovinate per quale bevanda si spreca più acqua? Per una tazzina di caffè circa 140 litri, mentre per una tazza di 'solo' 35! Questa è solo una delle tante notizie interessanti che potete trovare sul sito Water Footprint. Potete prendervi un po' di tempo e calcolare il vostro water footprint. Lasciate scorrere l'acqua mentre vi lavate i denti? Quanta carne mangiate in una settimana? Quante volte a settimana lavate la macchina?
Per la Slovenia c'è la scritta NO DATA (e anche per i seguenti paesi: Croazia, BiH, Serbia, Macedonia, Montenegro, Slovacchia, Guinie, Niger, Congo, Uganda, Mongolia, Guayana francese, Uruguay e Nuova Zelanda - hm, hm...).

SHE'S COMING HOME! YAY, CAN'T WAIT FOR THE FEDEX GUY TO RING THE BELL!



12.10.10

When my fav agenda meets Marc Jacobs

Za Moleskine nekoč izvedela čisto slučajno. Takrat sem strastno brala Rolling Stone in nekega meseca si skupaj z revijo dobil še 3 majcene zvezke. Črna platnica, majhen format. Nič posebnega, a vseeno me je ta preprostost prevzela. Tisto leto sem kupila svoj prvi dnevnik Moleskine in od takrat ga nisem prevarala z nobenim drugim.

Beležke Moleskine imajo za sabo dolgo tradicije. Ob začetku 20. stoletja so jih ročno proizvajali v Franciji in prodajali v Parizu. Na začetku sploh niso imele imena, uporabljali pa so jih ljudje, kot npr. Wilde, Van Gogh, Picasso, Hemingway in Matisse. Toda leta 1986 se nekaj zatakne - umre namreč zadnji proizvajalec teh beležk, ki jih med drugimi uporablja tudi Bruce Chatwin. Zanj je to prava mala tragedija, zato ta dogodek opiše v svoji slavni The songlines. Takrat dobi beležka tudi današnje ime, Moleskine (ki sicer nima določene izgovarjave). Leta 1997 se majhno italijansko podjetje odloči, da bo spet začelo s proizvodnjo teh zvezčkov. Od takrat je zgodba vsem znana. Moleskine proizvaja danes več vrst beležk, zvezkov in dnevnikov. Pri Barneysu so v prodaji tudi posebni Marc Jacobs Moleskini, ki so po besedah italijanskega Voguea že material za zbiratelje.

Seveda je Moleskine tudi na seznamu bloga Stuff white people like, na številki 122, malo pred Mad Menom.



Ho scoperto dell'esistenza di Moleskine per caso. Una volta leggevo assiduamente il Rolling Stone e con un numero davano in regalo 3 quadernetti. Copertina nera, piccole dimensioni. Niente di speciale. Eppure questa semplicità mi ha convinta. Quell'anno comprai la mia prima agendina Moleskine, e da allora non ne uso altre.

I taccuini Moleskine nascono da una lunga tradizione. All'inizio del XX secolo venivano prodotti manualmente in Francia e venduti a Parigi. All'inizio non avevano un nome, però gli usava gente come Wilde, Van Gogh, Picasso, Hemingway e Matisse. Nel 1986 però qualcosa va storto. Muore infatti l'ultimo produttore di questi taccuini, usati anche da Bruce Chatwin. Per lui questo è un piccolo dramma, tanto che lo descrive nel suo The songlines. A lui è dovuto anche il nome attuale, Moleskine (senza una pronuncia definita). Nel 1997 una piccola azienda di Milano decide di ricominciare con la produzione di questi taccuini, da allora la storia è nota. Moleskine produce attualmente più tipi di taccuini, quaderni e agende. Da Barneys sono in vendita anche i Moleskine Marc Jacobs in edizione speciale, che a detta di Vogue Italia sono già oggetto da collezione.

Ovviamente il Moleskine è anche sulla lista del blog Stuff white people like, numero 122, giusto prima di Mad men. 
 
Če pritisnete na spodnjo ikono boste dobili Moleskine verzijo tega posta, ki jo lahko prilepite v svojo beležko.


Se cliccate sull'icona sottostante vi comparirà la versione Moleskine di questo post, che potrete incollare nel vostro taccuino.

Print it in Moleskine MSK format

9.10.10

Perfect Visual Wrapping For the Feet

Brskajoč po omrežju sem naletela na dansko znamko sneakersov Shoe The Bear. Thomas Frederiksen in Jakob Fuglsang si vsako sezono izbereta nove sodelavce. Čast je letošnjo zimo doletela kreativno dvojico shft. Naslov za post sem sicer ukradla spletni strani Behance, ampak to zato, ker je to popolno edino možno ime za takele čeveljce. Pa še udobni in topli zgledajo! Dobro, v ljubljanski zimski plundri bi bili neuporabni, ampak who cares? Če bi sledila tej logiki, bi morala precejšnji del zime pretičati v neudobnih gojzarjih. Ne, hvala. Moja wishlist se iz dneva v dan polni, točno obratno pa se dogaja na mojem bančnem računu. Tukaj so moji najljubši, prvi trije iz A/W 2010, zadnji pa iz S/S 2010 - morala sem jih dodati, ker so Fiat Tribute, Fiat Uno pa je bil eden od prvih avtov, ki sem jih vozila - za spačkom, seveda.
Kako sta se po vašem mnenju odrezala kreativca, ki se skrivata pod imenom shft?

Curiosando nella rete ho trovato la marca di sneakers danese Shoe The Bear. Thomas Frederiksen e Jakob Fuglsang, i creativi del suddetto brand, scelgono dei nuovi collaboratori. Quest'inverno l'onore è toccato al duo creativo shft. Il titolo per il post l'ho rubato al sito Behance perchè è semplicemente la definizione perfetta l'unica definizione possibile per queste scarpe. E poi sembrano anche comode e calducce! Vabbe, nel plotch (ehm, non so come si dice neve sciolta) di Ljubljana non sarebbero poi tanto utili, ma who cares? Se seguissi questa logica dovrei cuccarmi le pedule da montagna per un bel pezzo dell'inverno. No, grazie. La mia wishlist cresce a vista d'occhio, il che purtroppo non si potrebbe dire del mio conto in banca. Vi posto le foto delle mie preferite, le prime tre paia di scarpe sono dell'A/W 2010 mentre le ultimi della S/S 2010. Questi ultime mi sono piaciute subito poichè sono un Fiat Tribute e la Fiat Uno è stata una delle prime macchine che ho guidato - dopo la due cavalli, ovviamente.
Che ne dite del lavoro svolto dai creativi che si nascondono dietro al nome shft?







Barkolana se bliža in vedno bolj bi rada nekam zbežala dokler se ta norija ne umiri. HELP!

La Barcolana è sempre più vicina e il mio desiderio di nascondermi da qualche parte fino a quando non finisce questo caos è sempre più grande. HELP!

6.10.10

Inspiration: Nina Surel

V italijanskem Vanity fairu sem zasledila intervju z argentinsko umetnico Nino Surel. Očarali so me njeni kolaži. Nina se je rodila v Buenos Airesu (pogrešam ga!), trenutno živi v Miamiju. Za svoje stvaritve uporablja mešane tehnike: slikanje, retuširanje fotografij ter aplikacijo majhnih predmetov, kot so gumbi, koščki blaga, školjkice... Njene slike so v realni velikosti, ženske, ki so na njih prikazane pa vedno v togih pozah, prav zato takoj v oko padeta obleka in ozadje. Dobila sem vtis, kot da te ženske le 'polnijo' obleke. Ampak, hej, to je samo moj vtis. Njena Lady with fish je romala direktno v zvezek, kamor nalepim izrezke, na katerih so prikazane stvari ki me navdihujejo in spravljajo v dobro voljo. 


Leggendo Vanity fair ho scovato un'intervista con l'artista argentina Nina Surel. Le sue composizioni mi hanno stregato. Nina è nata a Buenos Aires (quanto mi manca!), oggi vive a Miami. Per le sue opere utilizza tecniche miste, come la pittura, la rielaborazione della fotografia e l'applicazione di piccoli oggetti quali bottoni, pezzetti di stoffa, conchiglie... I suoi quadri con figure a grandezza naturale rappresentano donne in pose rigide, qundi la cosa che si nota per prima è il vestito e dopo lo sfondo. Io ho avuto l'impressione che 'riempiano' solamente i vestiti. Ma ehi, questa è solo una mia impressione. La sua Lady with fish è subito andata a finire nel quaderno dove incollo i ritagli che rappresentano le cose che mi danno ispirazione e che mi mettono di buonumore. 

Lady with fish

Gift from the sea

La inflexible

Little girl with sea turtle

La Reina Batata

Lola and Sea horses
La Reina Batata je pesem Marie Elene Walsh, ki mi jo je mama pela, ko sem bila majhna, zato me je Ninina slika s tem naslovom posebej nasmehnila in mi prinesla kup lepih spominov na listanje po knjigah in petje. 
Vsem študentom dober začetek akademskega leta! 

La Reina Batata è una canzone di Maria Elena Walsh che mi cantava mia mamma quand'ero piccolina, perciò il quadro di nina che porta questo titolo mi ha fatto sorridere e riaffiorare bellissimi ricordi quando sfogliavamo i libri e cantavamo insieme. 
Auguro a tutti gli studenti un buon inizio dell'anno accademico!