18.1.12

iPod nano

Daljnega leta 2005 sem za rojstni dan dobila iPoda nano prve generacije, bele barve, s 4 gb spomina. Vrsto let mi je bil zvest spremljevalec na potovanjih, dnevnih vožnjah z avtobusom in ko nisem mogla zaspati... Nekaj let zatem se je med potovanjem v Španiji spodnja polovica zaslona odločila, da ne bo več delala. Obdržala sem ga, saj sem kljub manjkajoči polovici ekrana še vedno lahko poslušala glasbo. Novembra je na Applovi strani bilo objavljeno obvestilo o replacement programu, saj imajo nekateri iPodi prve generacije napako na bateriji. Med temi je bil tudi moj. Po začetni odisejadi, h kateri je pripomogla tudi nesposobnost ali pač nepripravljenost pomagati osebja v tržaški trgovini Bip (s katero se ne soočam prvič, nekateri trgovino celo uvrščajo v tržaški trikotnik neolikanosti), mi je po stoletnem klicu z Applovim centrom uspelo organizirati prevzem iPoda. V ponedeljek me je doma pričakala škatlica - v njej je bil nov iPod nano šeste generacije z 8 gb spominom srebrne barve. Ne skrivam, da sem na tihem pričakovala (ali bolje - upala), da bom nazaj dobila prvogeneracijskega. Nanj sem bila navezana, pa tudi najbolj všeč od vseh mi je bil. Te dni testiram to malo touch stvarco, nisem še prepričana, da mi je všeč, mogoče ga bom podtaknila bratu in vzela njegovega modrega druge generacije, vsekakor pa se zahvaljujem Applu za zamenjavo. 


Nel lontano 2005 ho ricevuto in regalo un iPod nano di prima generazione, bianco, 4 gb di memoria. Per tanti anni è stato il mio fedele compagno nei viaggi,  durante i tragitti in bus o quando non riuscivo a dormire... Qualche anno più tardi, durante un viaggio in Spagna, la metà inferiore dello schermo ha deciso di non funzionare più. L'ho tenuto comunque, dato che riuscivo ancora ad ascoltare musica. A novembre sul sito della Apple è apparso un annuncio sulla sostituzione di alcuni iPod nano a causa di batterie difettose. Dopo l'iniziale odissea alla quale ha contribuito anche l'incompetenza o forse semplicemente la mancanza di voglia di aiutare del personale del negozio Bip (e non è la prima volta che mi succede, tant'è che certi lo inseriscono nel Triangolo della Maleducazione di Trieste) e dopo una chiamata dalla durata interminabile al il centro della Apple sono riuscita a organizzare il ritiro dell'iPod. Lunedì ho ricevuto un pacco contenente un iPod di sesta generazione, color argento e con 8 gb di memoria. Non nascondo che segretamente aspettavo (o meglio - speravo) di riceverne uno di prima generazione. Ci ero affezionata ed è quello che mi piace di più tra tutte le generazioni. Sto testando questo piccolo affarino touch e non sono ancora del tutto convinta, forse lo rifilerò a mio fratello e mi prenderò il suo nano blu di seconda generazione, in ogni caso ringrazio la Apple per la sostituzione. 


2 comments:

  1. Replies
    1. Ne, živim na drugi strani meje, torej sem tako imenovana 'zamejka' :)

      Delete