Showing posts with label Art. Show all posts
Showing posts with label Art. Show all posts

6.10.13

Inspiration - Irwin (NSK)

Vsakodnevni jutranji navdih. 

La mia ispirazione mattutina.

Irwin - Vade retro

Irwin - A cup of coffee



3.10.12

Malevič meets Colangelo


Intothefashion

Intothefashion
Click here to see the complete RTW collection.

2.5.12

If You Ain't Cowboy You Ain't Shit


Kavboji. Kavboji so umazani, jahajo konje, pljuvajo in kadijo. Kavboji so kul, s klobuki, v spranem jeansu in škornji. Na mojem seznamu Kaj bi bila, če bi bila lahko karkoli (ja, dejansko imam tak seznam) so na solidnem tretjem mestu, takoj za zombiji in Jediji. Ja, zombiji, saj bi razložila, pa ne bi noben razumel... No, včeraj mi je bil v roke potisnjen tale lični paket, v katerem je prvi zine Zorana Pungerčarja o kavbojih. 

I cowboy. I cowboy sono sporchi, cavalcano, sputano e fumano. I cowboy sono fighi, con il cappello, i jeans slavati e gli stivali. Sulla mia lista Cosa sarei se potessi essere qualsiasi cosa (si, ce l’ho davvero una lista così) sono al terzo posto, subito dopo gli zombie e gli Jedi. Si, gli zombi, ve lo spiegherei volentieri, ma non mi capirebbe nessuno... Ieri ho ricevuto questo pacchetto, nel quale c’era il primo zine di Zoran Pungerčar sui cowboy. 


Njegove ilustracije, ki jih je nekdo tako lepo oklical za poganske ste najverjetneje zasledili že na mnogih koncertnih plakatih, če pa ne, pa še boste. Sama si lastim dva, ampak me tisti od Handsome Furs ne uboga preveč in noče ostati na steni.

Le sue illustrazioni, da qualcuno splendidamente definite come pagane, forse avete avuto occasione di vederle su svariati poster di concerti, in caso contrario sono sicura che prima o poi le vedrete. Personalmente sono in possesso di due, ma quello degli Handsome Furs non mi da retta e non vuole restare appeso alla parete.


Zoran ima rad kavboje, gozdarji, mornarji in podobne oldschool mačote. Ne mara pa Ryana Goslinga.

A Zoran piacciono i cowboy, i boscaioli, i marinai e simili macho oldschool. Invece non gli piace Ryan Gosling.


Če vas zanima kaj več, pa hitro kontaktirajte avtorja. En zine vas stane skromnih 5 evrov, dobite pa a whole lot of man. Konec koncev je zadeva o kavbojih.

Se volete saperne di più, contattate l’autore. Avrete un zine per soli 5 euro, ma ricevete a whole lot of man. Alla fin fine si tratta di cowboy.


6.9.11

Biennale 2011 // Ts










Končno sem ga videla!  Bienale v Trstu, krasna ideja. Lokacija je resnično wow: restavrirano skladišče, zvok morja v ozadju, z balkona razgled na zaliv. Ogled se splača že zaradi tega.

Glede razstave same sem pa malo skeptična. Recimo, da bi od vsega imela doma samo tri kose. Seveda nisem umetnostni kritik, o umetnosti ne vem prav dosti. Dejstvo je, da mi stvari ali niso bile všeč ali pa so mi vlivale nelagodje in žalost. Tega bi doma ne mogla prenašati. No, sedaj veste, kako ocenjujem umetnost. Z M. sva se tudi pogovarjala o beli barvi. Meni je zelo všeč, bel prostor je zame prazen, vendar urejen in prostoren. On trdi, da ga spominja na smrt. Zame praznina ni smrt, ampak prostor, ki ga lahko napolniš in oblikuješ. Seveda je on imel zadnjo besedo: "Vidiš, inženirstvo ti je skisalo možgane." 

Finalmente l'ho vista! La Biennale di Trieste, che bella idea. La location è davvero wow, il magazzino ristrutturato, il rumore del mare in sotofondo, la vista sul golfo dal balcone. Meriterebbe solo per quello.

Riguardo le opere esposte nutro qualche dubbio. Diciamo che delle cose viste, terrei in casa mia solo tre pezzi. Ovviamente non sono una critica d'arte, anzi, d'arte non ci capisco poi molto. E' solo che le opere esposte o non mi piacevano proprio o mi infondevano uno stato d'ansia/angoscia profonda che non potrei sopportare. Ecco, ora sapete come giudico i pezzi d'arte. Io e M. abbiamo anche avuto una discussione sul bianco. A me piace, uno spazio bianco è per me vuoto ma ordinato e spazioso. Lui sostiene che gli incute un senso di morte. Solo che per me vuoto non è morte, vuoto è uno spazio che puoi riempire e plasmare. Ovviamente lui ha avuto l'ultima parola: "Ecco, vedi, ingegneria ti ha bacato la mente."

15.1.11

Vivian Maier

Vse se je začelo, ko je John Maloof za 400 dolarjev na neki dražbi kupil škatlo, v kateri je bilo več kot 40.000 negativov. Lotil se je pregledovanja negativov, jih začel razvijati in doumel, da se je polastil krasne zbirke fotografij neznanega fotografa. Ko je prišel do serije avtoportretov je ugotovil, da to ni fotograf ampak fotografinja. Na neki kuverti je odkril njeno ime: Vivian Maier. Začel je raziskovati, hotel je izvedeti, kdo je nadarjena gospodična, ki je tako uspešno pritiskala na sprožilec in ustvarjala krasno pričevanje Chicaga v preteklih časih. Vtipkal je njeno ime v Google in odkril le njen nekrolog, ki je bil objavljen le teden pred tem, aprila 2009. Odločil se je, da sveta ne bo prikrajšal za te fotografije. Lotil se je razvijanja in objavljanja njenega dela na blogu Vivian Maier - Her Discovered Work

Tutto ebbe inizio quando John Maloof a un'asta si aggiudicò per 400 dollari uno scatolone che conteneva più di 40.000 negativi. Iniziò ad esplorare il nuovo acquisto osservando e sviluppando i negativi. Non ci è voluto tanto per capire che aveva tra le mani una brillante collezione di fotografie scattate un fotografo sconosciuto. Quando arrivò a una serie di autoritratti capì che non si trattava di un fotografo bensì di una fotografa. Su una busta scoprì il suo nome: Vivian Maier. Preso dalla curiosità iniziò a indagare sull'identità della signorina che con le sue foto ha lasciato una meravigliosa testimonianza di una Chicago degli altri tempi. Digitò il suo nome su Google e scoprì il suo necrologio che era stato pubblicato una settimana prima, nell'aprile del 2009. Decise che non priverà il mondo di queste foto. Iniziò a sviluppare i negativi e a pubblicarli sul blog Vivian Maier - Her Discovered Work


Nekaj avtoportretov...
Autoritratti...



...in druge slike.
...e altre fotografie.










Obstaja tudi nekaj barvnega materiala.
Ci sono anche delle fotografie a colori. 

All photos are from Vivian Maier - Her Discovered Work and therefore property of Maloof Collection, LTD.

Maloof se ni ustavil pri osmrtnici. Nadaljeval je z raziskovanjem in odkril, da je med leti 1950 in 1960 v Chicagu službovala kot varuška treh otrok, ki so ob njeni smrti objavili osmrtnico. John, Lane in Matthew so Maloofu povedali, da je bila feministka, socialistka, protikatoličanka, ljubiteljica gledališča in neameriških filmov. Oblačila se je v moške suknjiče in čevlje, vedno je s sabo nosila svojo Rolleiflex in veliko fotografirala, a svojih slik ni nikomur kazala. Bila je samotarka in zelo sramežljiva ženska. Veliko je dala na zasebnost, zato nihče ni smel v njeno sobo, pravi Marion Baylaender, njena zadnja delodajalka v Chicagu. Ko je odšla, je v svoji sobi pustila neverjetno količino škatel, ki so bile zložene vse do stropa. John Maloof je odkupil tudi te in je s tem lastnik malodane celotne zapuščine Vivian Maier. Med drugim materialom odkril zvočni posnetek, na katerem Vivian govori o minljivosti življenja.
V letu 2011 bosta izšla knjiga in dokumentarec o njenem delu. Ste že slišali zanjo?

Maloof non si è fermato al necrologio. Ha continuato a fare ricerche e ha scoperto che tra gli anni 1950 e 1960 Vivian ha lavorato a Chicago come la tata di tre bambini. John, Lane e Matthew hanno raccontato a Maloof che Vivian era femminista, socialista, antcattolica, amante di teatro e di film non americani. Portava giacche e scarpe da uomo, portava sempre con se la sua Rolleiflex e scattava tante foto che però non mostrava mai a nessuno. Era una persona solitaria e schiva. Teneva molto alla sua privacy e non lasciava entrare nessuno nella sua camera, dice Marion Baylaender, la sua ultima datrice di lavoro a Chicago. Quando se n'è andata ha lasciato nella camera una quantità sorprendente di scatoloni impilati fino al soffitto. John Maloof ha comprato anche questi diventando così il proprietario di quasi tutto il lavoro di Vivian Maier. Tra il materiale ha scoperto anche una registrazione audio dove Vivian riflette sulla fugacità della vita. 
Nel 2011 usciranno un libro e un film sul suo lavoro. Voi la conoscevate?

11.12.10

Marta Salinas

Absolutno nisem med tistimi, ki nosijo vsak dan drugačen nakit. Nasploh se vedno držim pravila 'manj je več', hkrati pa sem s tega vidika tudi nekoliko lena. Praktično vedno nosim verižico iz belega zlata, včasih jo za en dan zamenjam z redkvico iz trgovinice Sisi. Uhančki čisto majhni, prstani ne. Zapestnice so mi všeč, a me motijo pri pisanju. V španski Elle sem zasledila oblikovalko nakita Marto Salinas. Prava redkost je, da najdem nakit, ki bi takoj pritegnil mojo pozornost. Kreacije Marte Salinas so očitno ena izmed teh redkosti. Poglejte to popolnost. Belo zlato mi je sicer neprimerno bolj všeč od rumenega, ampak za tole bi bila pripravljena narediti izjemo.


Assolutamente non sono una di quelle che si agghindano ogni giorno con ghingeri diversi. Noiosa, direte. In verità sono una fan del 'less is more' (e poi sono anche un po' pigra!). Porto praticamente sempre la mia collana di oro bianco, a volte la scambio con il ravanello preso da Sisi. Orecchini piccoli, anelli no. I bracciali mi piacciono, ma mi danno fastidio quando scrivo. Ho scovato la designer di gioielli Marta Salinas nell'Elle spagnolo. Mi succede veramente poche volte di trovare dei gioielli che attirino la mia attenzione. Le creazioni di Marta Salinas ci sono riuscite. Che semplicità meravigliosa. Devo dire che preferisco di gran lunga l'oro bianco a quello giallo, ma potrei fare un'eccezione per uno di questi.










Ali pa: Cabochon prstani, Elsa Peretti.

Oppure: anelli Cabochon, Elsa Peretti.


24.11.10

Garbage Art And Much More

Material, s katerim Vik Muniz oblikuje svoje umetnine, ne bi mogel biti bolj aktualen, no, vsaj v Italiji. V časopisih vsak dan beremo o smeteh, ki se v kupih nabirajo v Neaplju. Tukaj si lahko ogledate trailer o Munizovem projektu Wasteland.
Ob pogledu na spodnje slike sem se zamislila nad količino smeti, ki jih vsak dan pridelamo. Sem mnenja, da bi morala biti reciklaža odpadkov obvezna, vsaj za papir, embalažo in steklo.


Vik Muniz crea le sue opere d'arte con i rifiuti, materiale che almeno in Italia non potrebbe essere più attuale. Ogni giorno leggiamo sui giornali notizie aberranti sulla spazzatura che si accumula sulle vie di Napoli. Qui potete vedere il trailer del progetto Wasteland di Muniz.
Osservando le foto sottostanti mi sono fermata a riflettere sulla quantità dei rifiuti che produciamo ogni giorno. Penso che il riciclaggio dei rifiuti dovrebbe essere obbligatorio, almeno per la carta, imballaggi vari e il vetro.







Brazilski umetnik je pred tem ustvarjal s številnimi nekonvencionalnimi materiali: z žico ...

L'artista brasiliano in passato ha usato tanti altri materiali non convenzionali: il fil di ferro ...


... z nitko ...

... il filo per cucire ...


... z bombažem ...

... il cotone ...


... z oblaki nad Manhattnom ...

... le nuvole sopra Manhattan ...


... s špageti ...

... gli spaghetti ...


... s čokolado ...

... la cioccolata ...


... s sladkorjem ...

... lo zucchero ...


... z marmelado, arašidovim maslom in drugimi.

... la marmellata, il burro di arachidi e tanti altri.