Showing posts with label Photography. Show all posts
Showing posts with label Photography. Show all posts

4.1.12

Diane Arbus @ Jeu de Paume, Paris

V soboto letim v na obisk k Parižanki Nini! Ena od razstav, ki jih bom prihodnji teden obiskala, je prav gotovo tale, saj me slike Diane Arbus od nekdaj zanimajo. Ko sem hodila v srednjo šolo sem v Trstu našla eno tistih street art nalepkic, na njej je bil nekoliko predelan Dianin znameniti portret dečka z igračko - ročno bombo. Tako sem prvič prišla v stik z Diane Arbus. Sledilo je neizbežno raziskovanje na internetu in seveda ogled filma. Sedaj pa bom končno imela priložnost v živo videti retrospektivo 200 fotografij iz njene zapuščine, med temi so tudi nekatere, ki doslej še niso bile objavljenje. 
Ko potujem in si imam priložnost ogledati kako posebej zanimivo začasno razstavo, me to res razveseli. Tako je bilo v Rimu z rastavo o Hermès usnjenih izdelkih
Več o Parizu pa ... po povratku!

Sabato vado a trovare Nina la parigina! Una delle mostre che andrò sicuramente a vedere è questa, dato che il lavoro di Diane Arbus mi interessa da tempo. Quando frequentavo le superiori a Trieste ho trovato un adesivo street art dove c'era il famoso ritratto del bambino con granata giocattolo. Questo è stato il mio primo contatto con Diane Arbus, ovviamente seguito da ricerche in internet e visione del film. Adesso finalmente avrò la possibilità di vedere dal vivo una sua retrospettiva di 200 fotografie in bianco e nero, tra le quali ci sono anche alcune finora inedite. 
Mi mette di buonumore quando viaggio e ho la possibilità di vedere mostre temporanee che mi interessano particolarmente. Così è stato a Roma con la mostra Hermès - L'essenza del cuoio.
Di più su Parigi... dopo il ritorno!

Diane z zgoraj omenjenim portretom Child with Toy Hand Grenade in Central Park, New York City (1962) / Diane con il ritratto del Child with Toy Hand Grenade in Central Park, New York City (1962) 
J. L. Borges









15.1.11

Vivian Maier

Vse se je začelo, ko je John Maloof za 400 dolarjev na neki dražbi kupil škatlo, v kateri je bilo več kot 40.000 negativov. Lotil se je pregledovanja negativov, jih začel razvijati in doumel, da se je polastil krasne zbirke fotografij neznanega fotografa. Ko je prišel do serije avtoportretov je ugotovil, da to ni fotograf ampak fotografinja. Na neki kuverti je odkril njeno ime: Vivian Maier. Začel je raziskovati, hotel je izvedeti, kdo je nadarjena gospodična, ki je tako uspešno pritiskala na sprožilec in ustvarjala krasno pričevanje Chicaga v preteklih časih. Vtipkal je njeno ime v Google in odkril le njen nekrolog, ki je bil objavljen le teden pred tem, aprila 2009. Odločil se je, da sveta ne bo prikrajšal za te fotografije. Lotil se je razvijanja in objavljanja njenega dela na blogu Vivian Maier - Her Discovered Work

Tutto ebbe inizio quando John Maloof a un'asta si aggiudicò per 400 dollari uno scatolone che conteneva più di 40.000 negativi. Iniziò ad esplorare il nuovo acquisto osservando e sviluppando i negativi. Non ci è voluto tanto per capire che aveva tra le mani una brillante collezione di fotografie scattate un fotografo sconosciuto. Quando arrivò a una serie di autoritratti capì che non si trattava di un fotografo bensì di una fotografa. Su una busta scoprì il suo nome: Vivian Maier. Preso dalla curiosità iniziò a indagare sull'identità della signorina che con le sue foto ha lasciato una meravigliosa testimonianza di una Chicago degli altri tempi. Digitò il suo nome su Google e scoprì il suo necrologio che era stato pubblicato una settimana prima, nell'aprile del 2009. Decise che non priverà il mondo di queste foto. Iniziò a sviluppare i negativi e a pubblicarli sul blog Vivian Maier - Her Discovered Work


Nekaj avtoportretov...
Autoritratti...



...in druge slike.
...e altre fotografie.










Obstaja tudi nekaj barvnega materiala.
Ci sono anche delle fotografie a colori. 

All photos are from Vivian Maier - Her Discovered Work and therefore property of Maloof Collection, LTD.

Maloof se ni ustavil pri osmrtnici. Nadaljeval je z raziskovanjem in odkril, da je med leti 1950 in 1960 v Chicagu službovala kot varuška treh otrok, ki so ob njeni smrti objavili osmrtnico. John, Lane in Matthew so Maloofu povedali, da je bila feministka, socialistka, protikatoličanka, ljubiteljica gledališča in neameriških filmov. Oblačila se je v moške suknjiče in čevlje, vedno je s sabo nosila svojo Rolleiflex in veliko fotografirala, a svojih slik ni nikomur kazala. Bila je samotarka in zelo sramežljiva ženska. Veliko je dala na zasebnost, zato nihče ni smel v njeno sobo, pravi Marion Baylaender, njena zadnja delodajalka v Chicagu. Ko je odšla, je v svoji sobi pustila neverjetno količino škatel, ki so bile zložene vse do stropa. John Maloof je odkupil tudi te in je s tem lastnik malodane celotne zapuščine Vivian Maier. Med drugim materialom odkril zvočni posnetek, na katerem Vivian govori o minljivosti življenja.
V letu 2011 bosta izšla knjiga in dokumentarec o njenem delu. Ste že slišali zanjo?

Maloof non si è fermato al necrologio. Ha continuato a fare ricerche e ha scoperto che tra gli anni 1950 e 1960 Vivian ha lavorato a Chicago come la tata di tre bambini. John, Lane e Matthew hanno raccontato a Maloof che Vivian era femminista, socialista, antcattolica, amante di teatro e di film non americani. Portava giacche e scarpe da uomo, portava sempre con se la sua Rolleiflex e scattava tante foto che però non mostrava mai a nessuno. Era una persona solitaria e schiva. Teneva molto alla sua privacy e non lasciava entrare nessuno nella sua camera, dice Marion Baylaender, la sua ultima datrice di lavoro a Chicago. Quando se n'è andata ha lasciato nella camera una quantità sorprendente di scatoloni impilati fino al soffitto. John Maloof ha comprato anche questi diventando così il proprietario di quasi tutto il lavoro di Vivian Maier. Tra il materiale ha scoperto anche una registrazione audio dove Vivian riflette sulla fugacità della vita. 
Nel 2011 usciranno un libro e un film sul suo lavoro. Voi la conoscevate?