Showing posts with label Mendij. Show all posts
Showing posts with label Mendij. Show all posts

2.5.12

If You Ain't Cowboy You Ain't Shit


Kavboji. Kavboji so umazani, jahajo konje, pljuvajo in kadijo. Kavboji so kul, s klobuki, v spranem jeansu in škornji. Na mojem seznamu Kaj bi bila, če bi bila lahko karkoli (ja, dejansko imam tak seznam) so na solidnem tretjem mestu, takoj za zombiji in Jediji. Ja, zombiji, saj bi razložila, pa ne bi noben razumel... No, včeraj mi je bil v roke potisnjen tale lični paket, v katerem je prvi zine Zorana Pungerčarja o kavbojih. 

I cowboy. I cowboy sono sporchi, cavalcano, sputano e fumano. I cowboy sono fighi, con il cappello, i jeans slavati e gli stivali. Sulla mia lista Cosa sarei se potessi essere qualsiasi cosa (si, ce l’ho davvero una lista così) sono al terzo posto, subito dopo gli zombie e gli Jedi. Si, gli zombi, ve lo spiegherei volentieri, ma non mi capirebbe nessuno... Ieri ho ricevuto questo pacchetto, nel quale c’era il primo zine di Zoran Pungerčar sui cowboy. 


Njegove ilustracije, ki jih je nekdo tako lepo oklical za poganske ste najverjetneje zasledili že na mnogih koncertnih plakatih, če pa ne, pa še boste. Sama si lastim dva, ampak me tisti od Handsome Furs ne uboga preveč in noče ostati na steni.

Le sue illustrazioni, da qualcuno splendidamente definite come pagane, forse avete avuto occasione di vederle su svariati poster di concerti, in caso contrario sono sicura che prima o poi le vedrete. Personalmente sono in possesso di due, ma quello degli Handsome Furs non mi da retta e non vuole restare appeso alla parete.


Zoran ima rad kavboje, gozdarji, mornarji in podobne oldschool mačote. Ne mara pa Ryana Goslinga.

A Zoran piacciono i cowboy, i boscaioli, i marinai e simili macho oldschool. Invece non gli piace Ryan Gosling.


Če vas zanima kaj več, pa hitro kontaktirajte avtorja. En zine vas stane skromnih 5 evrov, dobite pa a whole lot of man. Konec koncev je zadeva o kavbojih.

Se volete saperne di più, contattate l’autore. Avrete un zine per soli 5 euro, ma ricevete a whole lot of man. Alla fin fine si tratta di cowboy.


14.4.12

Philips Fashion Week


Pred veliko nočjo se je Kino Šiška napolnil z modno množico, saj se je tam odvijal drugi Philips Fashion Week. Prisostvovala mu je Mendij, spodaj si lahko preberete njene vtise. 

Prima di Pasqua il Kino Šiška pullulava di gente modaiola, perchè vi si svolgeva il secondo Philips Fashion Week. Ci è andata Mendij e qua sotto potete leggere le sue impressioni. 

Sedim in čakam, da se tale objava sama napiše. Med tem mi po glavi rojijo imena in podobe. Mogoče začnem kar z njimi, saj drugače, kot da zapišem prvo stvar, ki mi pride na pamet, tako ali tako ne znam. Philips Fashion week se je začel v ponedeljek, kjer sem se prvo v drugi vrsti (da bi izpadla za odtenek manj zalezovalsko) slinila nad Uršo Jerkič. O moji ukradeni modni ljubezni bom pisala enkrat drugič, obljubim. Naj povem samo, da je pripravila okroglo mizo o DNA slovenskega modnega dizajna. Sama o slovenski polpretekli modni zgodovini nisem vedela nič, zato sem bila vesela morja informacij, ki pa ga bo treba še zajeziti in ukrotiti. Ampak drugič.
Mladi oblikovalci, so zagrešili ene par novih ljubezni. Obljubim, da si izpolnim vsaj eno. Zaenkrat me najbolj mika roza (!) jakna Ivana Rocca. Tako čudovito narobe zveni ideja mene v njej, da jo enostavno moram prinesti domov.

Sto aspettando che questo post si scriva da solo. In testa mi frullano nomi e immagini. Forse è meglio che inizi con questi, anche perchè non saprei come iniziare se non scrivendo la prima cosa che mi viene in mente. Il Philips Fashion week è iniziato lunedì, e dalla seconda fila (per sembrare un po’ meno stalker) sbavavo dietro a Urša Jerkič. Vi dico solo che ha preparato un dibattito sul DNA del design della moda sloveno. Personalmente non sapevo nulla della storia recente della moda slovena, quindi sono stata felicissima della marea di informazioni ricevute, che devo ancora arginare e domare.
Tra i giovani talenti ci sono stati alcuni che hanno fatto scoccare la scintilla. Prometto di realizzare almeno uno dei miei desideri. Per ora quello che mi alletta di più è la giacca rosa (!) di Ivan Rocco. L’idea di questa giacca su di me suona così favolosamente sbagliata che devo assolutamente averla. 

Photo by Fensišmensi

Drugi dan je prišel dež in z njim slaba volja in spanec. Ta se je zavlekel čez prvo revijo in vinske kraljice Urše Drofenik. Žal, ni mi žal. Končno sem se preoblekla iz pižame in se privlekla do Kina Šiška. V kavbojkah in Allstarkah. Sem že povedala, da ne maram torkov? Še posebej takih deževnih ne.
V sredo se je dež ustavil ravno dovolj, da sem si upala obuti svoje nove COS sandale na boso nogo. 

Con il secondo giorno del PFW è arrivata la pioggia e con lei il malumore e il sonno che hanno resistito per tutta la durata della sfilata di Urška Drofenik, la reginetta del vino. Scusate, ma non mi scuso. Alla fine ce l’ho fatta a uscire dal pigiama e mi sono diretta al Kino Šiška, dove si svolgevano le sfilate. In jeans e allstar. Vi ho già detto che non mi piacciono i martedì? Specialmente quelli piovosi.
Mercoledì ha smesso di piovere e grazie a questo ho trovato il coraggio di mettere i miei nuovi sandali COS a piede nudo. 

Photo by Elle
Pred in med revijami sem se malce drgnila ob modne ljudi, ker so lepi in lepo dišijo. Med prvo revijo sem vzdihovala za malo francozinjo Almire Sadar. 

Prima e dopo le sfilate mi intrattenevo nelle vicinanze della gente modaiola che è bella e profuma. Durante la prima sfilata mi ha fatto sospirare la piccola francesina di Almira Sadar.

Photo by Fensišmensi
Po reviji se je večina obiskovalcev grebla za brezplačen alkohol, jaz pa sem čakala. Še sama nisem vedela na kaj, ampak čutila sem, da me na zaključni reviji čaka kurja polt. Dobila sem jo in to že med prvim izhodom. Revijo sta odprli JSP in to z Bird of pray, ki je služila tudi kot navdih za celotno kolekcijo. Styling in oblačila so bila dovolj čudovita, da sem jima oprostila tudi viledin črnorumen močo, ki se je sprehodil nekje vmes med drugimi kosi oblačil. 

Dopo la sfilata la maggior parte dei presenti si è fiondata per accaparrarsi i drink gratis, io invece aspettavo. In realtà non sapevo cosa, ma me lo sentivo che alla sfilata finale mi sarebbe venuta la pelle d’oca. L'ho sentita già alla prima uscita, la sfilata si è aperta con JSP e Bird of prey, che è stata l’ispirazione per l’intera collezione. Lo styling e i vestiti erano fantastici al punto da farmi perdonare anche il mocio vileda giallonero che passeggiava tra gli altri vestiti. 

Photo by Fensišmensi

Gospa Marjeta Grošelj je med samostojnim izhodom svojih torbic prikazala celo en ruzak. Mislim, da je jasno, da ga hočem in rabim.

Durante la sfilata delle borse della signora Marjeta Grošelj abbiamo potuto intravedere anche uno zaino. Penso sia chiaro che lo voglio e ne ho bisogno.

Photo by Fensišmensi
Nataša Hrupič ima čudovite kroje, Nataši Peršuh pa ukradem en plašč.
Tako, revij je bilo konec, spet je bil čas za gin tonik, cigarete in drgnjenje.

Nataša Hrupič ha linee fantastiche, a Nataša Peršuh invece ruberei un cappotto.
E così finirono le sfilate ed era di nuovo tempo per gin tonic, sigarette e gente modaiola.
 


Hvala Fensišmensi, ker mi je dovolila uporabo svojih slik.

Grazie a Fensišmensi per avermi lasciato usare le sue foto.

26.3.12

The Shoes

Sledeči zapis je izpod peresa Mendij, ki se bo od danes na DK pojavljala kot guest blogerka. Aprila bo iz Ljubljane poročala o ljubljanskem fashion weeku, takrat pa se bom jaz martinčkala v Valencii. Life is good! 

Con il post che segue inauguro una nuova rubrica e vi presento Mendij, che da oggi in poi collaborerà con DK come guest blogger. In aprile seguirà il fashion week di Ljubljana (siete curiosi di conoscere un po' di moda slovena?), io invece sarò a Valencia a prendere un po' di sole. Life is good!

Vsako dekle bi moralo v omari imeti en dober par čevljev. 
Moj par je v omaro priromal slab mesec nazaj, našla pa sem ga kar tu v Ljubljani, na Wolfovi 5. Margiela pač zna. 
Moj odnos do čevljev je bil vedno precej kompleksen. Kot otrok sem mami bežala in vedno me je našla v najbližji trgovini s čevlji. Očarali so me. Male skulpture, ki objemajo naša stopala, in po katerih lahko hodiš, kako čudovito! Kasneje se je naš odnos ohladil, ker zaradi dolgega, nizkega in izredno ozkega stopala (jaz jih ljubkovalno kličem račke) nisem nikoli našla para čevljev, ki bi mi bil prav. Obsojena sem bila na superge. Potem je prišla adolescenca in z njo še več superg v omari. Takih širokih, nerodnih, počečkanih, strganih. Ko se je puberteta poslovila, je na srečo vseh pobrala tudi vsa svoja obuvala. Noga si je končno zaželela obuti čevlje. S peto, na vezalke, odprte, do gležnja in še višje. Vse tri (moji nogi in jaz) smo hitele od ene prodajalne do druge in iskale tiste, ki bi nas očarale. Pa jih ni bilo. Prišla je zima in topla obutev je bila potrebna. Škornji, ki sem jih na koncu izbrala, so se izkazali za čudovito presenečenje, ker kljub šestim prehojenim sezonam še zmeraj izgledajo kot novi. Torej so dober par čevljev. No ja, so in niso. So, ker so kvalitetne izdelave in se noga v njih dobro počuti. Niso, ker se v njih nikoli nisem mogla zaljubiti. 
Po škornjih so še naprej deževale superge. Kako sem jih sovražila! Praktične, udobne, prazne. Imela sem jih, ker nisem mogla biti bosa. Poleti pa so jih nadomestile balerinke, ker je bilo za superge pač prevroče. Tudi baletke so igrale podobno vlogo, bile so zgolj obutev. Nekaj za na nogo.
Medtem pa so me preko zaslona dražili ČEVLJI. Ne čevlji, ampak ČEVLJI. Grdi, robustni, vpadljivi, kričeči, popolnoma čudoviti.
Včasih je enostavno treba prisluhniti svojim nogam in pozabiti na to, kar ti pravi denarnica. Tako smo se vse štiri (moji nogi, denarnica in jaz) odpravile na Wolfovo obiskat čudovite srebrne kričače in jih odnesle domov. Zdaj jih imam. Dober par ČEVLJEV.
Vsako dekle bi moralo v omari imeti en dober par čevljev.

Photo: Ekoas

Ogni ragazza che si rispetti dovrebbe avere nel suo armadio un buon paio di scarpe.

Il mio ha trovato strada nel mio armadio un mese fa, l’ho trovato qua a Ljubljana nel negozio Wolfova 5. Margiela sa il fatto suo.
Il mio rapporto con le scarpe è sempre stato un po’ complicato. Quand’ero bambina scappavo sempre e la mamma mi trovava sempre nel negozio di scarpe più vicino. Mi affascinavano. Piccole sculture che abbracciano i nostri piedi, un’invenzione fantastica. Successivamente mi sono un po’ raffreddata nei loro confronti perchè a causa della forma affusolata dei miei piedi (che io affettuosamente chiamo paperelle) non riuscivo a trovare le scarpe che mi calzassero a pennello. Ero condannata alle scarpe da ginnastica. Con l’adolescenza è arrivata un’altra ondata di queste. Scarpe da ginnastica larghe, goffe, piene di scarabocchi e strappi. Con l’addio della pubertà ho dato l’addio anche a tutte le scarpe da ginnastica e ho aperto le porte del mio armadio alle scarpe vere. Con tacchi, lacci, aperte, fino alla caviglia e anche più alte. Tutte e tre (io e i miei piedi) correvamo di negozio in negozio per trovare quelle che ci avrebbero incantato, ma non le trovavamo. E’ arrivato l’inverno e con lui anche la necessità di avere un paio di scarpe che tengano caldo. Gli stivali che ho comprato sono stati una sorpresa meravigliosa, perchè nonostante la loro età (sei inverni) ancora oggi sono come nuovi. Quindi sono un buon paio di scarpe. Beh, si, lo sono si e no. Si perchè sono di qualità e comodissime. No perchè tra di noi non è mai scoccata la scintilla.
Agli stivali sono seguite altre scarpe da ginnastica. Come le odiavo! Pratiche, comode, vuote. Ce le avevo perchè non potevo camminare scalza. D’estate venivano sostituite da ballerine, ma anche queste per me erano solo ‘calzature’. Qualcosa da mettere sui piedi. Nel frattempo dallo schermo del computer mi stuzzicavano LE SCARPE. Non scarpe, ma SCARPE. Brutte, robuste, appariscenti, sgargianti, assolutamente fantastiche.
A volte bisogna semplicemente ascoltare propri piedi e dimenticare ciò che ci dice il portafogli. Così ci siamo avviati (i miei piedi, il portafogli ed io) verso il negozio Wolfova 5 e abbiamo portato a casa le bellezze argentate. Ce l’ho fatta. Un buon paio di SCARPE. 
Ogni ragazza che si rispetti dovrebbe avere nel suo armadio un buon paio di scarpe.